Sibirska čaga-*lesna goba* z zdravilnimi učinki

11. januar 2014 ob 15:24 | 3898
Od leta 1950 je vlada bivše Sovjetske Zveze v povezavi s približno 1.200 pomembnimi znanstveniki vodila preko 3.000 poskusov-raziskav, v katere je bilo vključenih več kot 500.000 ljudi. Preučevala je učinke črne drevesne gobe čage imenovane tudi brezina goba, ker parazitira predvsem na brezah (Betula pendula) v severnih predelih. Čaga je sterilna oblika glive Inonotus obliquus, ki napada le debla živih zrelih dreves. Parazitira na tistih mestih, kjer je les poškodovan, na primer v razpokah in tam, kjer so drevesa polomljena. Čaga povzroči smrt dreves v petih do sedmih letih od takrat, ko se na njih naseli, zato jo v Rusiji imenujejo tudi rak breze. Občasno napada jelše ter redkeje nekatere druge vrste dreves v mešanih gozdovih, kjer rastejo tudi breze. Vendar čaga nabrana na ostalih drevesnih vrstah nima pravega farmakološkega učinka, kot ga ima tista nabrana na brezah, ki rastejo v ekstremno mrzlih predelih. Čaga ima ustrezen farmakološki učinek le, če je štiri do pet mesecev rasla pri temperaturah nižjih od -40ºC, kar pa je značilno za Sibirijo. Nabira se šele takrat, ko se breze posušijo in odmrejo, saj je takrat goba izčrpala vse za zdravje človeka pomembne učinkovine.

Rezultati študij, ki so jih opravljali v Rusiji od leta 1950 dalje, so bili državna skrivnost celih 40 let. Vodstvo države, atleti, astronavti in ostala ruska elita so dnevno uživali čago za izboljšanje fizičnih in mentalnih sposobnosti. Takratne raziskave so pokazale, da čaga vsebuje učinkovito mešanico aktivnih snovi, ki kažejo naslednje koristi: odpravijo posledice stresa, vzdržujejo imunske funkcije, izboljšujejo mentalno jasnost, izboljšujejo fizični perforacijski starostni učinek, uravnavajo funkcijo mišic in živcev, povečajo zmogljivost, odpravljajo utrujenost, izboljšujejo odpornost na bolezni, vplivajo na boljše spanje in pomagajo okrepiti imunski sistem. Skrivnost čage ni bila razodeta toliko časa, dokler je niso začeli okoli leta 1980 preučevati na Japonskem ter objavili rezultate.

O čagi je pisal tudi priznani ruski književnik Aleksander Solženicin v knjigi »Rakov oddelek«, za katero je prejel Pulitzerjevo nagrado. V knjigi opisuje lastno izkušnjo z rakom in kako ga je premagal s pomočjo čage. V knjigi je zapisal: »Da si ni mogel predstavljati nobenega večjega veselja kot, da je šel zadnji mesec pred napovedanim koncem svojega življenja v gozd, da pozdravi raka s čago, jo zdrobi, skuha na ognju, popije in se počuti dobro, kot kakšna žival«.

Znanstveniki in raziskovalci ocenjujejo, da se bo v prvem desetletju 21. stoletja trg za nove naravne izdelke zelo razširil. Po vsem svetu se namreč vse več raziskovalnih skupin ukvarja s pridobivanjem medicinsko uporabnih snovi iz naravnih snovi. Veliko naporov je usmerjenih v preučevanje gob, med katerimi je tudi drevesna goba čaga. Današnje študije čage vključujejo predvsem raziskave raka (dojk, pljuč, želodca, kosti in melanoma), levkemije, HIV-a in bolezni imunskega sistema, diabetesa, ulkusa, kardiovaskularnih bolezni, pljučnice in pljučnih motenj.

V Sibiriji čagi, ki se v Rusiji uporablja tako v tradicionalni kot tudi v uradni medicini, pripisujejo čudežno delovanje. Kot ljudsko zdravilo se je čaga uporabljala tudi na Poljskem in v večini Baltskih držav. Tradicionalno se v omenjenih državah uporablja še danes za zdravljenje raka (vključno z rakom na prsih, na prebavilih, rakom ustnic, žleze slinavke, pljučnim, želodčnim, kožnim in rektalnim rakom ter Hodkinovimi boleznimi...), bolezni srca in ožilja ter diabetesa.

Čaga se ponaša z 215 fitohranili, s snovmi z veliko antioksidativno močjo, ki nas varujejo pred številnimi boleznimi, kot je infarkt, sladkorna bolezen, visok krvni tlak, osteoporoza, pljučne bolezni in rak. Med temi fitohranili je 29 polisaharidnih ali beta glukanskih derivatov, učinkovitih proti raku. Vsebuje tudi ostale sinergistične antimutagene in antivirusne minerale, aminokisline in nukleozide.

Čaga vsebuje vodotopne kromogene (fenol-aldehidne derivate, polifenole, oksifenolkarbonske kisline in njihove kinone), kakor tudi gumiju podobno čagino kislino (do 60%), polisaharide (6-8%), flavonoid-inotodion, alkaloide, lignin, celulozo, steroidne in pterinske snovi, organske kisline, vključno z oksalno (do 4,5%), triterpenske kisline, proste fenole, silicijeve, železove, aluminijeve, kalcijeve, magnezi-jeve, natrijeve, cinkove, bakrove, manganove in kalijeve soli. Za razliko od ostalih zdravilnih gob vsebuje izjemno količino betulinske kisline in vsebuje SOD (superoksid dismutazo). SOD je izjemno učinkovit antioksidativen encim, ki se bori z reaktivnimi singlet kisikovimi molekulami, poznanimi tudi kot prosti radikali, da zaščiti pred celičnimi poškodbami. SOD je eden najpomembnejših antioksidantov v našem telesu. Čaga vsebuje veliko vitaminov C in E ter veliko več SOD kot večina antioksidativno pomembnih živil. Zanimivo je, da vsebuje najvišjo vrednost, ki je bila kdajkoli zapisana v ORAC skali in je preko 40.000-krat bolj učinkovita v antioksidativnih lastnostih kot ostali podobni naravni proizvodi, ki sodijo med živila.

V Sibiriji se čaga uporablja v zdravilne namene v uradni in ljudski medicini. Ljudstva v Sibiriji čago uporabljajo kot krepčilni napitek v obliki čaja, alkoholne mešanice, najpogosteje pa jo dodajajo olju iz oreščkov sibirske cedre, saj sledijo starodavnim izkušnjam, ki izhajajo iz dejstva, da olje kot topilo najbolj učinkovito veže substance. Uporabna je za zdravljenje različnih bolezenskih stanj. Ta čudežna goba zaradi svoje sestave in delovanja v strokovni literaturi dokazuje, da enostavno in na edinstven način koristi človekovemu zdravju.



DELOVANJE IN UPORABA ČAGE

Uporablja se za doseganje dobrega zdravja in presnove
Krepi imunski sistem (povečuje obrambne reakcije organizma)
Stimulira možganska tkiva - vpliva na zbranost, hitreje in lažje razmišljamo
Zavira rast tumorskih celic
Deluje antibakterijsko (uničuje bakterije)
Deluje antialergijsko (proti alergijam)
Deluje antiinflamatorno - protivnetno; pri notranji in zunanji uporabi ima protivnetno delovanje, je dobro zdravilo pri zdravljenju bolezni prebavnega trakta)
Uporablja se pri zdravljenju kožnih bolezni, še posebej v primerih, ko so kombinirane z vnetnimi boleznimi prebavnega trakta, jeter in črevesnimi težavami
Deluje antioksidativno, saj zaščiti celične komponente pred škodljivimi prostimi radikali.
uravnava arterijski in venski krvni tlak, srčni utrip (preprečuje aritmijo),
niža nivo sladkorja v krvi (pomaga pri zdravljenju diabetesa).
Uporablja se za lajšanje težav obolelih za AIDS-om
Zdravljenje bolezni, ki jih povzročajo influenca virusi (npr. proti gripi)
Pomaga pri želodčnih boleznih
Pomaga pri odpravljanju črevesnih zajedavcev (gliste,...), ugodna za črevesno floro
Pomaga pri vzdrževanju dobrega delovanja jeter
Uporabna pri zdravljenju različnih oblik raka (npr. želodca in prebavnega trakta, požiralnika, na grlu in pljučih...)

Čago uporabljajo kot čaj, iz nje naredijo tinkturo ali pa s postopkom hladnega stiskanja iztisnejo olje. Čaj, tinktura z dodatkom olja iz oreščkov sibirske cedre in hladno stiskano olje iz gobe čaga v kombinaciji s hladno stiskanim oljem oreščkov sibirske cedre so prastara zdravila. Sodobne klinične raziskave kažejo, da je čaga naravno zdravilo proti raku, predvsem pa kaže dobre rezultate pri zdravljenju raka na pljučih, grlu, želodcu, črevesju, jetrih, materničnega vratu in raznih oblik levkemije. Zaradi svojega antioksidativnega delovanja ščiti celične komponente pred škodljivimi prostimi radikali. Ruski in Japonski zdravniki in raziskovalci so mnenja, da je čaga 100-krat bolj učinkovita, kot na primer goba Ganoderma lucidum (reishi) ali goba Phellinus linteus (v Koreji poznana pod imenom »Sanghwang«, na Japonskem pa kot »Mesimakobu«). To je potrdil tudi Nacionalni kmetijski inštitut v Koreji.

V kombinaciji hladno stiskanega olja iz gobe čaga ali tinkture na osnovi čage in hladno stiskanega olja oreščkov sibirske cedre, se še poveča čagin učinek. Poleg tega človeško telo dobi ogromno življenjsko pomembnih vitaminov, mineralov, esencialnih aminokislin in esencialnih maščobnih kislin, ki jih vsebuje hladno stiskano olje iz oreščkov sibirske cedre.

Po uživanju čage je povečano izločanje blata in vode, zato je potrebno piti vsaj 2 l tekočine. Če je pacient na intravenoznem hranjenju in zelo oslabel, se uživanje čage ne priporoča, ker je njeno delovanje premočno in prva dva dni še dodatno oslabi organizem zaradi intenzivnega čiščenja strupov. Vsaka substanca, ki deluje na celično detoksikacijo namreč na začetku povzroči navidezno poslabšanje stanja. Ta faza lahko traja nekaj ur ali pa največ 2 dni. Po tem nastopi občutno izboljšanje.

V Rusiji čago uporabljajo v uradni medicini pri zdravljenju raka. Znanstvene študije potrjujejo izjemen procent ozdravljivosti (96%), v mnogih primerih pa rak ostaja desetletja v latentnem stanju. Pri raku na rodilih, pljučih, jetrih, ledvicah, prostati in trebušni slinavki so pred leti na inštitutu v Tomsku izvedli študijo in po uživanju čage, kot je navedeno v 3. točki, prišli do ugotovitve, da je uživanje surove čage pri bolnikih povzročilo izjemno hitro razkrajanje rakavih tvorb. Dr. Valentina Ramiro vodi raziskovalni projekt intravenoznega doziranja čage pri levkemiji.

Čaga vsebuje zdravilne substance, ki naj bi rakavo celico programirale s kodo smrti. Stranskih učinkov ni, je pa nujno potrebno uživati veliko vode!

Na Medicinsko raziskovalnem inštitutu v Novosibirsku potekajo tudi raziskave o zdravljenju Parkinsonove bolezni. Raziskave sicer še niso zaključene, dosedanji rezultati pa kažejo na izjemno dobre rezultate.

Način uporabe:

Optimalno uživanje čage je opisano pod točko 2 in 3!
100gr. zadostuje za 2-mesečno kuro!

1. Malo žličko čage pojejte surovo. Lahko jo zmešate z medom.

2. 100gr. čage namočite v 1 do 1,5 litra vode. Premešajte in pijte vsak dan do 1 l. Na začetku se čaga še ne usede na dno, zato uporabite cedilo pri nalivanju v kozarec. Kar ostane v cedilu stresite nazaj v vrč. Vsakič dolijte toliko čiste vode, kot ste popili čagine raztopine. Pripravek lahko uporabljate 45 dni. Ko voda postane že svetla, je čaga izčrpana. Dodajte kvalitetno olje in nadaljujte z uporabo, kot je napisalo pod točko 3.

3. Dr. Valentina Ramiro iz Novosibirska je pri svojem delu prišla do ugotovitve, da čaga izjemno hitro in močno deluje na nadledvično žlezo, ki uravnava delovanje vseh žlez z notranjim izločanjem. Center za nadledvično žlezo je pod jezikom. Ta center je potrebno aktivirati in ga informirati s substanco, ki je v čagi. Za to dr. Ramiro priporoča žvečenje surove čage 2 x dnevno v intervalu 12 ur. Nadledvična žleza se namreč aktivira v času od 6h-8h zjutraj in znova čez 12 ur. Zato v tem času 15 min žvečite čago. Čim dalj časa jo imejte v ustih, da se njene farmakološke substance prenesejo v slino. Po 15-ih minutah to pojejte.

4. Čaj: 1 žlico čage prekuhamo v 1 l vode, vre naj 2 minuti. Pustimo stati ½ ure, precedimo in pijemo po požirkih, uporabljamo za umivanje (pri kožnih boleznih) in kot tonik za oči (pri boleznih oči).

Ko se uživa čaga je priporočljivo:
• uživati zdravo hrano - veliko zelenjave,
• omejiti je potrebno uživanje mesa in maščob,
• ne smemo uživati konzervirane hrane, dimljenih proizvodov ter pekoče začinjene hrane.

POZOR: Ko se zdravimo s čago, ne smemo jemati penicilina in glukoze intravenozno - v žilo!

Komentarji 3

če želiš komentirati, se
rainbowloom
rainbowloom2 leti nazaj

Nekaj info sem našel na http://www.stiria.si in na http://www.čaga.si

MojsterB
MojsterB3 leta nazaj

je kakšen poseben razlog za tole tvoje pisanje. :P





ja mal daljši zapis maš, ker unmu kurcu se tud kopirat ni dal je pa zato dva ista objavu :/

whisky
whisky3 leta nazaj

precej dalši zapis je...........pa sm vedu da boš tud mene oblajal kokr njega...........:PP drgač sm ga dal pa gor zato če slučajn komu korist........

Vpiši email osebe, ki ji želiš priporočiti ogled bloga.




stalna povezava



Za nadaljevanje se prijavi

Za prijavo uporabi Facebook

Facebook prijava

Za prijavo uporabi geslo

Samodejna prijava



pozabljeno geslo včlanitev