Kako pomagati otrokom v Afriki? (moje mnenje)

23. februar 2010 ob 09:46 | 747
Na svetu je mnogo različnih narodov. Vsak od njih ima svoje navade, običaje, vero in ideje. Kljub temu, da smo si drugačni, bi morali biti vsi enakopravni. Nekateri te drugačnosti ne razumejo in je ne podpirajo. Menijo, da so pravilne samo njihove ideje. Zaradi takih nesoglasij pa trpi mnogo nedolžnih ljudi po vsem svetu.
Vsakogar izmed nas bogatijo znanja, sposobnosti in izkušnje , ki jih jemljemo kot samoumevne. Lahko jih posredujemo drugim, ne glede na starost, spol in izobrazbo. Prostovoljno delo je učinkovit »reciklator« vsega najboljšega v ljudeh. Surovine za izdelavo boljše družbe so v vsakem izmed nas. Potrebna je le odločitev, da k tej izdelavi prispevamo. Spoznati moramo, kako nujno je za kakovost našega življenja, da smo pripravljeni za človeka ob sebi narediti tudi kaj zastonj, ne samo za denar! Prostovoljno delo ni izum današnjega časa, ampak je bilo tega v zgodovini že zelo veliko.
Z dobrimi deli ne moremo nikoli zgrešiti. Naklonimo prijazno besedo, ponudimo pomoč v kakršnikoli obliki, darujmo v dobrodelne namene,… Z natančnim opazovanjem bomo ugotovili, kako se nam dobra dela vračajo v različnih oblikah, po navadi v obliki tistega, kar najbolj potrebujemo. Sledimo notranjemu glasu, ko želimo pomagati. Naj strah ne bo ovira. Živimo v času, ko vedno več ljudi potrebuje pomoč, tako finančno kot tudi v obliki nege in oskrbe. Razmislimo, kaj manjka nam in kaj manjka drugim. Ali nam gre res tako slabo?
S tem, ko se zavestno odločimo nekomu pomagati premagamo vprašanja:
-zakaj bi moral pomagati ravno jaz,
-ali bo ta pomoč res šla v prave roke,
-ali s tem lahko škodujem,
-kako bom dal jaz, če tudi sam nimam dovolj, itd.?
Četrtina otrok na svetu je vključenih v otroško delo. V državah kot so Burkina Faso, Indija, Bangladeš in Brazilija živi kar 50 milijonov otrok, ki fizično in duševno trpijo v zelo nevarnih pogojih – rudnikih, tovarnah in odlagališčih smeti, namesto, da bi hodili v šolo. Razlog je revščina. Staršem, ki nimajo dela, ne preostane drugega, kot da svoje otroke pošljejo na delo. To je pogosto edini način, s katerim lahko družina upa na preživetje. S tem otroke prikrajša za tiste dragocene priložnosti, ki se nam zdijo čisto normalne - to je za možnost učenja, igranja in normalnega otroštva. Kitajska modrost govori, da človeka s tem, ko mu daš ribo, nahraniš za en dan, če ga naučiš loviti ribe, ga nahraniš za celo življenje. Afrika potrebuje oboje!
S sredstvi, ki jih bomo prispevali, bomo omogočili gradnjo infrastrukture, v kateri bodo otroci dobili osnovno izobrazbo, potrebno za življenje. Podajmo roko otrokom, ki so vsakodnevno prisiljeni hoditi na delo in jim pomagajmo najti pravo pot. Privoščimo jim zdravo, poučno in predvsem igrivo otroštvo, saj si ga zaslužijo, tako kot mi. Podajmo jim lepšo prihodnost!Ne smemo pozabiti, da je Afrika zibelka človeštva in da je zdaj čas, da ji vrnemo del njenega bogastva – njene otroke.
Na stotine milijonov otrok vsakodnevno trpi zaradi različnih oblik nasilja. Življenja jim jemljejo tako vojne kot mir. Zaradi prvih so mrtvi ali ranjeni ter ostajajo brez staršev in najbližjih. V miru pa so prepogosto izkoriščani, zanemarjeni, pretepeni, spolno zlorabljeni, pa tudi invalidni. Močno jih prizadenejo posledice naravnih nesreč. Haiti je doživel eno takih in tudi tu so otroci, ki so ali bodo za vedno izginili. Kako jim pomagati? Kaj svet naredi zanje?
Slike otrok, ki tavajo in iščejo svoje starše zbudijo mnoge želje po pomoči. Svet zbira in pošilja oblačila, obutev, denar, hrano,… Objame nas dobrodelnost! Dobrota je kot zlata nit, ki povezuje ljudi, žal pa je to samo v težkih trenutkih. Idej o pomoči je bilo veliko. Neprestano smo bili in smo še priče lačnim ustom otrok, ki umirajo tudi zaradi prihajajočih bolezni. Zato nas še toliko bolj zaboli vsaka novica, ki pomeni zlorabo nesreče in prav gotovo k temu spada tudi iskanje otrok, ki bi jih »dobri« ljudje radi odpeljali daleč stran, kjer bodo varni, srečni in v miru. Pa je to res? Spreleti nas, ko samo pomislimo, da ti ljudje nimajo poštenih namenov. Radi bi prišli do otrok, za trgovino z njimi, za prostitucijo, za organe.
Človekove duše in telesa, ki sta prizadeta od gorja, nasilja in zlorab ni možno več sestaviti v celoto. Zato je tako pomembno spreminjati odnose med ljudmi, se učiti nenasilja, ga prepoznavati in se mu upreti,… zato, da bodo otroci imeli dom in družino. Zanje pa bo poskrbljeno tako, da ne bodo zrasli v »pohabljene« odrasle, ki jih bodo brazgotine v duši in telesu spominjale na trpljenje, skozi katerega so morali iti in zaradi tega ne bodo nikoli več taki kot bi lahko bili.
Danes sem zopet ustvarjal in med gnetenjem modelirne mase se mi je porodila zanimiva ideja. Oblikovanje mase, ustvarjanje uporabnih, pa tudi manj uporabnih predmetov lahko prenesemo tudi na vsakdanje življenje in odnose, ki jih gojimo do bližnjih. Ustvarjalne delavnice so zelo dobrodošla in koristna zadeva. Niso samo filter za izražanje težav in nadomestilo za preganjanje dolgčasa. Iz nič smo nekaj ustvarili. In ta nekaj je za nas, ki nimamo pravega mesta pod soncem še kako pomemben!
V času krize je dobrodelnih dejanj manj, zato bi v ljudeh rad prebudil majhno lučko dobrodelnosti, ki bi se širila naprej in pomagala vsem pomoči potrebnim. Velja pa si zapomniti in spoštovati pregovor: »Če ti pade kruh na tla, poberi in poljubi ga!«

slika

Komentarji 0

če želiš komentirati, se

Vpiši email osebe, ki ji želiš priporočiti ogled bloga.




stalna povezava



Za nadaljevanje se prijavi

Za prijavo uporabi Facebook

Facebook prijava

Za prijavo uporabi geslo

Samodejna prijava



pozabljeno geslo včlanitev