P O L J U B Č K I
P oezija dveh src,
O bsega vse meje strasti.
L edene gore se premikajo ko
J ezik na jezik,
U sta na usta,
B alzatno vplivajo na dobro voljo življenja.
Č akam na dnevne ponovitve.
K ompromise najinih želja.
I dealizem ljubezni.
P O L J U B Č K I
Kje še najdeš voljo biti z mano,
Kje še najdeš željo ljubiti se z menoj,
Kje še najdeš moč miriti moja čustva,
Kje še najdeš čas poslušati moj glas ?
Zakaj bi volja uplahnila,
Zakaj ljubila ne bi več,
Zakaj čustva bi krotila,
Zakaj bil glas ti moj odveč?
Zato, ker sam brez volje blodim,
Zato, ker mi je ljubezen blodna pot
Zato, ker me bodo čustva pogubila,
Zato, ker glas moj nima pravih not.
Hvaležen sem ti, da si z mano,
Hvaležen, da me ljubiš, kot ti znaš,
Hvaležen, da si kraljica mojih čustev
Hvaležen sem ti, da ta glas sem jaz.
Joško
