Najti sam sebe...

04. marec 2009 ob 22:07 | 382
Večkrat razmišljam... se sprašujem... ljudje smo... res vedno gledamo eden drugemu čez rame?
Jezi me, ker se na čase zalotim, da tako ravnam tudi sama :( Naj razložim. Otrok stalno vzdihuje: O, ko bi jaz le bil že velik, potem bi...to in ono.
Ko odrašča, pa pravi: Če mi ne bi bilo več treba v šolo, bi bilo super!
Ko pa enkrat preraste šolo, začne: Če bi imel že družino, potem bi si šele začel urejevati življenje.
Prej komaj čaka, da dobi službo, potem pa ne mine dolgo, že tarna: Najboljše se imajo upokojenci. Ko bi le...
In ko stopi v pokoj ,začne zavidati: Lahko je mladim v najboljših letih, ko imajo še vse življenje pred seboj in jih poživlja misel, da bodo lahko še kaj ustvarili.
Takšni smo ljudje. Podzavestno težimo vedno nekam ven iz svojega jaza, središča, ki naj bi bilo težišče našega življenja. Izgubljamo ob tem življensko ravnotežje? MHM! Zlasti nekateri ljudje so taki, da stalno škilijo za drugimi. Ti svoje ravnotežje iščejo izven sebe ,v drugih ljudeh. Mogoče stavek, ki NAS bo osvestil? Bodi to, kar si. Ne skušaj po vsej sili biti nekaj drugega ,kar nisi in ne moreš biti. ...vem vem ,lažje je govoriti,v tem primeru pisati,kot pa... ampak...poskušajmo,nič nas ne stane

Komentarji 1

če želiš komentirati, se
rokce2
rokce28 let nazaj

don mentony band: rad bi bil baraba..pa mi ne pustijo..kadarkol sem zraven..me zmerej ulovijo....);)

Vpiši email osebe, ki ji želiš priporočiti ogled bloga.




stalna povezava



Za nadaljevanje se prijavi

Za prijavo uporabi Facebook

Facebook prijava

Za prijavo uporabi geslo

Samodejna prijava



pozabljeno geslo včlanitev