ANOREKSIJA

12. oktober 2009 ob 12:22 | 7410
ANOREKSIJA

Kar precej časa si hranim to temo,pa sem se odločil danes nekaj napisat o tem .Mogoče tudi zato ,ko se bolezen dotakne tvojih najdražjih in se sam soočaš težavami ,ki nastajajo ob poteku zdravljenja. Kot prvo bi se dotaknil prehranjevanja v tem čedalje bolj hitrem tempu življenju,ki ima bistveni pomen.
Ko smo otroci, jemo tisto, kar nam dajo starši. Zato je prehranjevanje posameznika povezano že z njegovim otroštvom, čeprav to ne pomeni, da smo zapečateni za celo življenje. Potem je sta tukaj vrtec in osnovna šola, kjer je naša hrana zdrava, tudi obroki so redni. Čeprav je tukaj spet razlika. 10 let nazaj npr. niso bile šolske malice nič kaj posebej zdrave, sedaj, ko se pa na splošno dela več na tem, so pa šolske malice ene izmed najbolj zdravih oblik prehranjevanja. Tukaj, ob zaključku OŠ se pa za večino ljudi zdravo prehranjevanje za nekaj časa zaključi. Obdobje srednje šole predstavlja dokaj veliko nevarnost, kar se tiče prehranjevalnih navad. V tem času se tudi najpogosteje zredimo, saj telo raste, se razvija, ne dobiva pa prave hrane, tako da se začnejo maščobe kopičiti. Tukaj, v tem obdobju se tudi največ mladostnikov, še posebej žensk sreča z motnjami prehranjevanja ter z debelostjo. V obdobju študija začne večina zopet skrbeti za svoje telo. Tisti, ki se pa odločijo za službo pa malo manj, saj dobijo tudi malo manj informacij o uravnoteženi prehrani. Še posebej pri tistih, ki opravljajo fizično delo je problem, ker so malice prirejene težjemu delu in po navadi vsebujejo vse prej kot tisto, kar naš organizem potrebuje, da se izogne boleznim. Ponovni problem prehranjevanja z nezdravo prehrano se pojavi pri starostnikih in obolelih, ki bi na to morali še posebej paziti, pa žal nimajo možnosti.
Torej,skozi življenjska obdobja se prehranjevalne navade večinoma spreminjajo,najboljše bi pa bilo,da bi ostale nekako podobne in blizu uravnoteženi prehrani. Poleg tega pa ne smemo zanemariti dejstva,da je prehranjevanje tesno povezano z našim psihičnim stanjem.



Anoreksija nervoza velja že zadnjih 100 let za duševno bolezen. Oseba z anoreksijo nervozo čuti intenziven strah pred debelostjo, ki se ne zmanjša niti ob zniževanju telesne teže. Ves čas je prepričana, da je debela, četudi so v resnici že izražene telesne posledice podhranjenosti. To prepričanje imenujemo motena predstava o lastnem telesu. Ženske in dekleta ob tem izgubijo menstruacijo .Diagnoza pa se postavi tudi tedaj, ko ima dekle tipično sliko anoreksije nervoze ob ustrezni telesni teži, izpolnjeni pa so ostali pogoji za to bolezen. Anoreksija nervoza je motnja, ki nastaja postopoma in gre torej za proces. Je motnja, ki se večinoma pojavi na prehodu iz otroštva v adolescenco (to je pri 8-12 letih starosti) in v povprečju traja nekaj let, preden obolela oseba poišče pomoč. V ozadju je pogosto slaba samopodoba in nizko samospoštovanje. Začetek je večinoma nedolžen. Tako se dekle odloči shujšati, saj je opazila, da je njena prijateljica, odkar je shujšala, dobila novega fanta. Shujša za nekaj kilogramov in vse sošolke opazijo, da je sedaj lepša in ji to tudi povedo. Fant, ki ji je že dolgo všeč, se začne zanimati zanjo in tako se odloči, da bo še malo shujšala. Teža ji pada, ona pa se počuti vedno boljše, vse ji gre kot po maslu in prvič v življenju ima občutek, da jo okolica opazi, ji posveča pozornost in jo upošteva. Začuti, da ima moč in da je ona tista, ki nadzoruje svoje življenje. Gre torej za poskus adaptacije, za strategijo, s katero poskuša lažje živeti. Vendar pa se hujšanje ne ustavi in nenadoma se zave, da nima več nadzora v svojih rokah. V tej fazi motnje pride do izgube kontrole, ki vodi v vedno večji občutek neustreznosti, neuspešnosti in posledično do še slabše samopodobe ter nižjega samospoštovanja kot na začetku opisanega začaranega kroga. Krivda je prevladujoč občutek. Potrebno pa je poudariti, da je poimenovanje motnje zavajajoče, saj "anoreksija" pomeni izgubo apetita, ta pa pri opisani motnji ne izgine, le želja po nadzoru zaužite hrane je pretirana. Zavajajoče in napačno je prepričanje, da ima tisti, ki bruha bulimijo, tisti, ki strada pa anoreksijo.
Ločimo dva podtipa anoreksije nevroze :
Purgativni tip anoreksije nervoze.
Te osebe vzdržujejo nizko telesno težo s pomočjo bruhanja (pogosto se tudi prenajedajo), jemanja odvajal in/ali diuretikov (75% oseb z anoreksično motnjo).
Restriktivni tip anoreksije nervoze
Te osebe vzdržujejo nizko telesno težo z odklanjanjem vseh vrst hrane (s stradanjem), ali pa le ogljikovih hidratov in tiste hrane, za katero menijo, da je visoko kalorična. Obenem pogosto pretiravajo s telesno aktivnostjo, kar imenujemo hiperaktivnost (25 % oseb z anoreksično motnjo).

TELESNI ZNAKI

• velika izguba telesne teže;
• suha, nezdrava (bledo rumenkasta) koža;
• izpadanje las;
• cepljenje nohtov;
• povečana dlakavost po obrazu in telesu;
• izostajanje menstruacije (amenoreja);
• zaprtje;
• slaba cirkulacija in posledično mrazenje;
• nepravilen srčni ritem in nizek krvni tlak;
• zmanjševanje spolnega poželenja;
• dehidracija;
• slabotnost, omedlevica
• nepojasnjeno povečanje ali zmanjšanje energijske ravni;
• motnje spanja in nenehen nemir;
• glavoboli;
• plitko dihanje;
• elektrolitsko neravnovesje;
• v skrajnem primeru lahko tudi smrt.

VEDENJSKE IN PSIHIČNE SPREMEMBO

• intenzivna telovadba;
• rituali ob hranjenju;
• pretiravanje z dietami;
• uživanje odvajal in občasno bruhanje;
• nošenje širokih oblačil;
• velik strah pred povišanjem telesne teže
• motnje v zaznavanju lastnega telesa;
• zanikanje življenjske ogroženosti in težav;
• ekstremno ukvarjanje s prehranjevanjem;
• nihanje razpoloženja.

Anoreksija je med motnjami hranjenja najbolj ekstremna, zato tudi najbolj ogroža življenje. Po nekaterih ocenah umre skoraj 20% prizadetih. Posledice so lahko težke in dolgoročne. Mednje sodijo osteoporoza, depresije, gangrena in neplodnost.


ANOREKSIJA POMOČ:
Kako lahko pomagamo prvi korak pa je sigurno osebni zdravnik,ki pa postane pozoren in previden že ,če normalno hranjena najstnica vztraja pri tem , da je predebela. Glede opažanja iz okolice pa mislim,da sami starši v takšnem primeru skorajda ne morejo ukrepati brez strokovne pomoči. Saj bolnik največkrat zanika,pomoč odklanja in potrebno je veliko časa ter potrpljenja ,da se razmere normalizirajo . Se pa z vztrajnostjo in predvsem ljubeznijo to da ..
In še za konec vsem ,ki se bodo srečali z to bolezni bodisi sami ali pa kot starši je potrebno poizkusiti pomagati prvič ,drugič ,tretjič…..ampak , ko gre za naše otroke , ne izgubimo upanja .
S tem blogom sem vam hotel približati to bolezen »ANOREKSIJA« da ni le bolezen posameznika ,ampak bolezen celega sistema .Ob tem pa bi želel ,da ta blog posredujete naprej pa ne zaradi ocen , ogledov in komentarjev ampak ,da na nek način pomagamo ustaviti to bolezen .Še naslov kam se lahko obrnemo v primeru te bolezni : Pediatrična klinika »Univerzitetni klinični center«Ljubljana Bohoričeva 20 ,1525 Ljubljana - Slovenija



ZAMISLITE SI

Video pa namenjam hčerki , vsem na Pediatrični kliniki v Ljubljani in vsem deklicam,dečkom,ženskam in moškim(moški tudi, je pa manjše število obolelih ) tega sveta , ki se zdravijo za to boleznijo,da jo čim prej premagajo .

Če želite izvedeti več «Anoreksija nervosa« (Knjižico lahko dobite na oddelku Službe za otroško psihiatrijo na Pediatrični kliniki v Ljubljani)
(gradivo spletna mesta)

Misel:
"Želim si, da bi iz sebe iztrgala to zoprno anoreksijo. Vrgla bi jo v peč in zažgala. Potem bi bila spet vesela in sproščena s prijatelji…"
deklica, 12 let.

"Anoreksija ni le bolezen posameznika,ampak je bolezen celega sistema."

Komentarji 14

če želiš komentirati, se
berni.bert
berni.bert7 let nazaj

pošiljam ti angelsko ljubezen zate in za tvojo hčero, naj Vama pomagajo premagati bolezen skupaj! veliko ljubezni, topline, razumevanja želim!

vjviki04
vjviki047 let nazaj

ni kaj dodat prjateljicam in prijateljem,vidiš,da nisi sam,s tvojo Janči in s teboj smo vsi..

bojanaa
bojanaa7 let nazaj

Na žalost se v današnjem modernem načinu življenja dogaja marsikaj a vendar v življenju največ pomeni življenje samo.Trenutki.Sreča.Spoštovanje.Zaupanje.Razumevanje.Strpnost.Pot.Ne le uspeh v šoli, v športu,v službi, ampak prizadevanje kako pomagati soljudem.Nenehno prizadevanje, da bi pri svojih dejanjih upoštevali spoznanja, da je življenje samo tisto, ki nas uči in da je v vseh trenutkih, tudi težkih, potrebno ohraniti čvrsto voljo, iskrenost in optimizem, da bi dosegli cilj, ki smo si ga zadali.Zato Zdene te v tem dejanju popolnoma podpiram saj si še eden od tistih, ki se že prizadevajo in borijo na tej poti.Najpomembnejša je na svetu ljubezen do otrok.Tvoji otroci jo imajo.Rada imam Jano.Uspelo ji bo.

aknardaj
aknardaj7 let nazaj

Hvalevreden je tvoj izčrpen opis te zahrbtne bolezni našega časa,o kateri sepremalo govori in ve.Važno je izpostaviti vzroke...posledice so itak vidne in zastrašujoče.
Zdene,bodi močan,vztrajaj,ne obupaj...tvoja hči zdaj to najbolj potrebuje,da bo lažje našla pot iz začaranega kroga v katerem se je znašla.SREČNO...dober del poti je že za vama!

polona.g
polona.g7 let nazaj

Zanimiv blog .Upam , da bo nanj naletel še kdo in da mu bo v pomoč.Kot sem že omenila, se o tej bolezni govori vse več, pa vendar še vedno premalo.Ko najstnika doleti ta bolezen ,je že precej prepozno.Mislim da pomaga lahko samo še zdravniška pomoč.Pa še tu mora biti prisotna velika moč posameznika, da premaga in zmaga nad to boleznijo.
Vse preveč se v medijih pojavljajo suhice oziroma že kar okostnjakinja.Škoda deklet , da izgubljajo svojo pamet in si za vzor vzamejo manekenke, pevke.....
Tvoji hčerki pa želim čimprejšnjo zmago nad to boleznijo.

kyocera
kyocera7 let nazaj

Veliko sreče pri hčerki.
Res je, da se punčke že pri osmih letih gledajo vendar je tudi res, da so to vplivi drugih.
Moja je slišala, ko ji je starejša rekla kako ima veliko rit in da bo debela ko bo velika, pa smo se me zaenkrat prav lepo zmenile, da je še majhna in da potrebuje hrano, pa tudi kot dojenček se je rodila močnejša in ta moč ji je že velikokrat pomagala, ko je bila bolana, da ji ni bilo treba v bolnico in moram priznati, da mi je zaenkrat uspelo. Kaj bo pa kasneje pa še ne vem, upam da ne bo padla v tak krog prijateljic, ki bodo videle samo svoje suho telo kar posledično gre tudi na ostale.

rokce2
rokce27 let nazaj

resna bolezen. resna preizkušnja. ne samo za obolelega, pač pa tudi za ožjo okolico, družino. nemalokrat so osnovne psihološke spremembe, ki pomenijo potrebno podlago za razvoj motnje hranjenja, produkt razmer v družini. videnje suhih estradnic, ki žanjejo uspeh, je potem le sprožilni moment...nekateri drugi se pri precej podobnem psihološkem ozadju zredijo ali razvijejo kakšno drugo duševno problematiko.
mislim, da je ključnega pomena, da mlad človek razvije neko sebi lastno identifikacijo, nekaj, s čimer si izoblikuje zavest o svoji vrednosti v družbeni sferi. družina ima vlogo, da pomaga pri iskanju mladostnikovih potencialov. včasih pa jih celo zatira:(
avtorju bloga pravim, da potrebuje veliko moči, na hudo preizkušnjo pa gleda kot na zahtevno pot, na konec katere lahko prispe kot mnogo večji ČLOVEK, kakršen je bil na začetku težav. kot soustvarjalec boljšega življenjskega okolja :)

stankapet
stankapet7 let nazaj

Jana, radi te imamo!!!... Dekle s pogumnim, velikim srcem...
Zdene,vem, da je to težka življenjska preizkušnja....
Ampak lahko si upravičeno ponosen na svojo Janči, ker se je uprla tej bolezni...
In da dela na tem, da na novo zgradi svoje življenje... in ti ji pomagaš skrbno in z ljubeznijo... Vsega spoštovanja vreden oče.. kapo dol..

ludaca2007
ludaca20077 let nazaj

Tvoji hčerki želim da se čimprej pozdravi,,ne dvomim da ji ne bi uspelo.Tebi pa kapo dol,po tem pisanju sodeč,si očka o kakršnem sanja vsak otrok in ni večjega zdravila od razumevanja,podpore in ljubezni bljižnjih.klavdija

miska74
miska747 let nazaj

DRAGI PRIJATELJ UPAM DA SE BO JANA IZTRGALA IZ OBJEMA TE GROZNE BOLEZNI!!!STOJ JI OB STRANI ,VEM DA SI ZELO DOBER IN LJUBEČ OČKA!!!!

atoma
atoma7 let nazaj

to je bolezen moderne dobe, ki dobro načne življenje predvsem mladih za lepoto, ki postane strašljiva--preveč, mnogo preveč je tega in zasvojenost raste iz dneva v dan in povsem so nemočni bljižni--
lepo si napisal ta blog in želim, da komu pripomore--
želim,da se tvoja hči reši te bolezniin zaživi normalo življenje, le brižno ji stoj ob strani--

Specially
Specially7 let nazaj

Bolezen današnje mladine, za katero so krive predvsem pretirano shirane pevke, igralke in manekenke, s tem pa tudi posledično pretiran pritisk na izpopolnjenost in lepoto, ki ga mediji izpostavljajo vsakodnevno na očem današnji mladi populaciji. Bolezen gre mimo nas, dokler je ne opazimo v svoji bližnji okolici. Še takrat si marsikdo zatiska oči in noče spregovoriti o tem…
Čestitke, da pomagaš svoji hčerki in ji stojiš ob strani in za pogum, da si o tem spregovoril na glas. Tvoji hčerki pa želim, da čimprej premaga bolezen…

sponka.com
sponka.com7 let nazaj

..tu pod Specially se podpišem. popolnoma se strinjam z njeno vsebino
ter z ostalimi. čudovito si predstavil kot v videih in na blogu.
in je prav, da si načel to problematiko, da se ljudi čim več osvešča.

zdekor želim tudi jaz vse najboljše tvoji hčerki, da prisluhne zdravniškemu osebju in premaga te bolezenske težave, da zaživi svoje normalno življenje.
s tem bo sebe in vašo družino ter ostale njene prijatelje, prijateljice osrečila..

light
light7 let nazaj

DRAGI PRIJATELJ...življenje nas včasih preiskuša na vse načine..v vsem tem kar si danes napisal in v videu prikazal.. je prisotne veliko bolečine..najhujša je nemoč..ko včasih neveš na kakšen način pristopit takemu problemu..sam si pa napisal..samo s brezpogojno ljubeznijo in podporo..prepričana sem,da bo tvoji hčerki ob tako ljubečem očku uspelo...Hvala ti za ta blog..za video saj verjamem,da bo to komu v pomoč...Vse lepo ti želim saj si človek,ki si to res tudi zasluži.Ana

Vpiši email osebe, ki ji želiš priporočiti ogled bloga.




stalna povezava



Za nadaljevanje se prijavi

Za prijavo uporabi Facebook

Facebook prijava

Za prijavo uporabi geslo

Samodejna prijava



pozabljeno geslo včlanitev