Ati!
Minilo je že dva meseca od kar tebe že več med nami ni!! :(
Toda jaz se še zmeraj nisem s tem sprijaznila. Še zmeraj te čakam, da stopiš skozi vrata in da zaslišim tvoj glas.
Še vedno upam, da so se zmotili in nisi mrtev ampak le na potovanju in se boš vsak čas vrnil. Kajti ta izguba je prehuda zame. :(
Čeprav se včasih nisva razumela in sem se včasih drla brez veze nad tabo sem te imela in te še zmeraj imam iz vsega srca RADA!! :(
Še zadnje trenutke sem ti pokvarila, ker te nisem poslušala in sem te vseeno odpeljala v bolnišnico. Vendar mi nisi izdal da si tako hudo bolan in ni več rešitve. Jaz pa sem do zadnjega imela upanje da boš ozdravel. Še ko mi je zdravnik povedal da ni pomoči in se ne boš več prebudil. OPROSTI MI!!!! :(
POGREŠAM TE!!! Vsak dan, vsako uro, vsako minuto in vsako sekundo!!! :(
Tudi meni je ta občutek zelo, zelo znan. Res pa je, da čas celi rane, a bolečina vseeno ni nič manjša. Hvala, da z nami deliš svojo bol, to ne zmore vsak, je pa nekaj svetlih izjem na portalu, ki so to zmogli, med njimi si tudi ti
Lepo zapisano-poznam ta občutek-ko čakaš in čakaš a žal nikoli ne dočakaš-leto in pol sem čakala,da se moj fant vrne s potovanja-pa se ni,ker njegovo potovanje je bilo tja daleč v onostranstvo........še po dvajsetih letih včasih zaboli-sploh tam okrog tistega dne............z leti pa se bolečina manjša-spomini pa so večni
Stanko49 • 13 let nazaj
Ja velikokrat ,ko je prepozno spoznamo,da smo nekoga imeli radi in šele ob izgubi ljubljene osebe čutimo praznino,ki je prej ni bilo.Takrat se zavedamo,kaj pogrešamo in kaj nam manjka,šele takrat cenimo tisto kar smo prej velikokrat prezrli,ja takšno je pač naše vednje in vsakdanjik ,ki je vse bolj krut , hiter način življenja ,ker prvo je blagostanje potem vse drugo.Kruto toda resničnosti se ne da izogniti.
dusankragelj • 13 let nazaj
Uvodoma naj rečem : "Prekrasen blog resničnosti..."! Izjemno lepo si napisala, predvsem pa je pomembna vsebina in seveda sporočilo ! V naši naravi je, da letom primerno ne razumemo vsega , kar se okrog nas dogaja.....To je zato, da je bolečina manjša......Pogrešanje.....Pomemben element naše zavesti, ki ni kar tako.....Nekoga pogrešamo, nekoga s časom vse bolj....Odvisno, kako na pretekle dogodke gledamo.....Mi je v čast, da sem lahko ta blog prebral. Srečno, draga prijateljica !Vse bo še lepo !
Vpiši email osebe, ki ji želiš priporočiti ogled bloga.
MOJVIDEO
Komentarji • 6
Čas zacelil bo vse rane a bolečina nam ostane
Tudi meni je ta občutek zelo, zelo znan. Res pa je, da čas celi rane, a bolečina vseeno ni nič manjša. Hvala, da z nami deliš svojo bol, to ne zmore vsak, je pa nekaj svetlih izjem na portalu, ki so to zmogli, med njimi si tudi ti
Sem že rekel da takih blogov ne bom....bral.Preveč bolijo.
Lepo zapisano-poznam ta občutek-ko čakaš in čakaš a žal nikoli ne dočakaš-leto in pol sem čakala,da se moj fant vrne s potovanja-pa se ni,ker njegovo potovanje je bilo tja daleč v onostranstvo........še po dvajsetih letih včasih zaboli-sploh tam okrog tistega dne............z leti pa se bolečina manjša-spomini pa so večni
Ja velikokrat ,ko je prepozno spoznamo,da smo nekoga imeli radi in šele ob izgubi ljubljene osebe čutimo praznino,ki je prej ni bilo.Takrat se zavedamo,kaj pogrešamo in kaj nam manjka,šele takrat cenimo tisto kar smo prej velikokrat prezrli,ja takšno je pač naše vednje in vsakdanjik ,ki je vse bolj krut , hiter način življenja ,ker prvo je blagostanje potem vse drugo.Kruto toda resničnosti se ne da izogniti.
Uvodoma naj rečem : "Prekrasen blog resničnosti..."! Izjemno lepo si napisala, predvsem pa je pomembna vsebina in seveda sporočilo ! V naši naravi je, da letom primerno ne razumemo vsega , kar se okrog nas dogaja.....To je zato, da je bolečina manjša......Pogrešanje.....Pomemben element naše zavesti, ki ni kar tako.....Nekoga pogrešamo, nekoga s časom vse bolj....Odvisno, kako na pretekle dogodke gledamo.....Mi je v čast, da sem lahko ta blog prebral. Srečno, draga prijateljica !Vse bo še lepo !