100 metrov visok hangar za Černobil

26. aprila ob 1.24 je eksplodiral četrti reaktor jedrske elektrarne Černobil. Več eksplozij je uničilo stavbo reaktorja; grafitni lok, ki sprejema gorilne palice, pa je zgorel. Naglo sklicane posebne enote so goreči reaktor zasule z več tisoč tonami svinca in betona. Nekaj tednov kasneje je bilo območje, od Černobila oddaljeno do 30 kilometrov, razglašeno za zaprto cono (uradno se imenuje radioekološki naravni park), prebivalstvo pa preseljeno. Vseeno so do decembra 2000 v preostalih treh černobilskih reaktorjih proizvajali elektriko. ... več 26. aprila ob 1.24 je eksplodiral četrti reaktor jedrske elektrarne Černobil. Več eksplozij je uničilo stavbo reaktorja; grafitni lok, ki sprejema gorilne palice, pa je zgorel. Naglo sklicane posebne enote so goreči reaktor zasule z več tisoč tonami svinca in betona. Nekaj tednov kasneje je bilo območje, od Černobila oddaljeno do 30 kilometrov, razglašeno za zaprto cono (uradno se imenuje radioekološki naravni park), prebivalstvo pa preseljeno.

Vseeno so do decembra 2000 v preostalih treh černobilskih reaktorjih proizvajali elektriko. Delavci so delali po tri ure in pol dnevno, živeli pa so v ad hoc ustanovljenem mestu Slavutič. V zadnjem obdobju se veliko razpravlja vsaj o gospodarski oživitvi zdaj zaprte cone, vendar konkretnih sklepov še ni.

Sevajoče breme v centru zaprte cone je 23 let po katastrofi še naprej nedotaknjeno. Betonska krsta, s katero so goreči reaktor v naglici zapečatili takoj po nesreči, je bila kasneje stabilizirana in izolirana proti pronicanju deževnice. Trije sosednji reaktorji pa čakajo na rušenje.

"V preteklem letu smo končali s stabilizacijo obstoječega sarkofaga," je za časnik Die Welt povedal Vince Novak, direktor za nuklearno varnost pri Evropski banki za obnovo in razvoj, ki projekt financira. Tako so lani z dvema jeklenima stolpoma ojačali zahodni betonski zid, ki je grozil, da se bo zrušil. Ojačana je bila tudi celotna konstrukcija.

Letos naj bi betonsko krsto pokrili še z veliko halo, ki bo vse skupaj dodatno izolirala. "Za zdaj lahko povem, da bo šlo za jekleni hangar, katerega streha bo visoka preko sto metrov." Hala bo v enem kosu postavljena na betonski kolos, kjer je nekdaj stal četrti reaktor. "Projekt je preventivne narave. V primeru, da se sarkofag zruši, radioaktivni prah ne bo mogel uiti na plano," je dejal Novak. Hangar bo imel tudi inštalirane žerjave, ki bodo lahko dvignili težje elemente, kot je strešna konstrukcija. Jekleni ovoj naj bi postavili leta 2012."Tako veliko lupino nad nekim radioaktivnim območjem človek še ni postavil."

Kaj bo s Černobilom potem, ostaja odprto. Kot pravi Novak, je za zahodne države financiranje izgradnje hangarja "zadnje dejanje pomoči Ukrajini". Ker naj bi življenjska doba hangarja znašala vsaj sto let, bo časa za premislek o prihodnosti kraja največje civilne jedrske nesreče na svetu več kot dovolj.


Zelo zahtevna pa bo tudi razgradnja preostalih treh reaktorjev, ki pa še nima določene časovnice. Ravno na letošnjo obletnico katastrofe so namenu predali objekt za shranjevanje srednje radioaktivnih odpadkov iz treh reaktorjev. Življenjska doba objekta, ki je plod bolj ali manj nemških možganov, bo znašala kar tristo let. Medtem pa se gradnja objekta za shranjevanje visoko radioaktivnih odpadkov zaradi težav še ni pričela. Te najbolj nevarne odpadke za zdaj shranjujejo kot gorilne tablete v tri metre in pol dolgih jeklenih tulcih, ti pa so potopljeni v komore z vodo. manj

Nenavadno ogledov 1149 dodan 06. 12. 2010

Komentarji 0

če želiš komentirati, se


stalna povezava



koda s predvajalnikom



Vpiši email osebe, ki ji želiš priporočiti ogled videa.


Za nadaljevanje se prijavi

Za prijavo uporabi Facebook

Facebook prijava

Za prijavo uporabi geslo

Samodejna prijava



pozabljeno geslo včlanitev