kategorije

Luka Mesec presunil Slovenijo

Luka Mesec. Fant z jasno vizijo. Prekerec, ki je bil aktivist Fronte prekerecev, brez službe, a s punco enakih pogledov. Sedemindvajset let. Diplomant FDV na podiplomskem študiju. Šest let družbeno aktiven, tudi kot član uredniškega odbora revije Borec, koordinator Delavsko-punkerske univerze, direktor Inštituta za delavske študije. Zadnje leto in pol tudi politično aktiven. Sprva kot koordinator programske skupine Iniciative za demokratični socializem (soavtor programa Razvojni model za Slovenijo in EU), zadnje štiri mesece pa ... več Luka Mesec. Fant z jasno vizijo. Prekerec, ki je bil aktivist Fronte prekerecev, brez službe, a s punco enakih pogledov.
Sedemindvajset let. Diplomant FDV na podiplomskem študiju. Šest let družbeno aktiven, tudi kot član uredniškega odbora revije Borec, koordinator Delavsko-punkerske univerze, direktor Inštituta za delavske študije. Zadnje leto in pol tudi politično aktiven. Sprva kot koordinator programske skupine Iniciative za demokratični socializem (soavtor programa Razvojni model za Slovenijo in EU), zadnje štiri mesece pa koordinator Sveta stranke Iniciative za demokratični socializem. Fant z jasno vizijo. Prekerec, ki je bil aktivist Fronte prekerecev, brez službe, a s punco enakih pogledov. »Slovenija se mora spremeniti, Evropa se mora spremeniti: nujna je reforma družbenega, političnega, gospodarskega sistema. Skrajni čas je za demokratični socializem
Kako vas je, mladega diplomanta, zaneslo v politiko in na pot spreminjanja sveta?
Izhajam iz povprečne slovenske družine srednjega razreda, z vrstniki sem odraščal v precej apolitičnem okolju. Na to pot sem stopil šele ob koncu srednje šole: najprej me je zelo zanimala zgodovina, v srednji šoli še sociologija in takrat sem se odločil za študij družboslovja. Želel sem, in še vedno je tako, proučevati družbo, razumeti, kako deluje: logično nadaljevanje je seveda ta bolj aktivni del, vključevanje v spremembe, v politiko kot način spreminjanja družbe.
Kam vas je pripeljalo preučevanje zgodovine?
Zanimale so me družbene spremembe, to, kam pripeljejo: po letu 2008 je kazalo, da je s to družbo nekaj narobe, mene pa je zanimalo, kaj. Iskal sem socialni intelektualni krog, v katerem bi lahko s kolegi raziskoval ta vprašanja. Na FDV smo organizirali seminarje, poletne šole, nov študijski predmet na fakulteti, teorija ideologije; sestavili smo kurikulum, s katerim naj bi proučevali, kaj je ideologija in kako deluje.
Kaj je ideologija v današnjih časih?
Danes se želijo vsi predstavljati kot neideološki ali nadideološki, kar pomeni, da se z ideologijo naj ne bi obremenjevali. A ideologija je bolj prefrigana zadeva: je družbeno tkivo; vse, v kar verjamemo in kar drži družbo skupaj. Ideologiji ne moreš uiti in lahko bi rekli, da so ravno tisti, ki se zaklinjajo, da niso ideološki, njeni največji ujetniki.

In postane, kadar je podprta s čustvenim nabojem, močno in manipulativno orodje, ki se prenaša iz generacije na generacijo.
Ja, to vidimo in doživljamo. Trenutno prevladujoča ideologija v Sloveniji kaže veliko znakov neoliberalizma. Npr., verjame se v vsemogočnega podjetnika, ki bo rešil družbo, potegnil gospodarstvo iz krize; verjame se v potrebnost varčevanja; da se mora država obnašati kot gospodinjstvo. Te teme so dobile status ideološke nevtralnosti, a v resnici niso nič manj ideološke kot npr. tiste, ki jim mediji pripisujejo status »ideološkosti« – recimo dogodki povezani z 2. svetovno vojno.
Se ne strinjate s tem, da se mora država obnašati kot gospodinjstvo?

Nikakor. Država ni gospodinjstvo. Gospodinjstvo namreč lahko krči porabo, ne da bi to vplivalo na njegove prihodke. Če recimo midva kot mama in sin zasluživa mesečno 1600 evrov, je potem vseeno, koliko porabiva. Najina potrošnja ne bo vplivala na prihodke. Če pa država manj troši, recimo zmanjša plače v javnem sektorju, se posledično zmanjša potrošnja. Podjetja morajo zaradi tega še bolj varčevati in odpuščati, zaradi tega plačujejo manj davkov, kar konec dneva pomeni manj prihodkov v državni proračun. V tem primeru gre za začaran krog.
In vedno več je prekercev: vi ste bili že pred leti aktivist Fronte prekercev – zakaj, takrat ste bili vendar še študent?
Živel sem v takšni realnosti: vsi moji sovrstniki so v podobni situaciji, kot sem sam. Nimamo zaposlitve in socialne varnosti: nihče nima redne službe, nihče si ne more privoščiti stanovanja, razen če mu ga kupijo starši, težko imamo družino, ker ne vemo, kako bi jo preživeli.
Zakaj se torej mlada generacija ne zbudi?
Se prebuja! Združujejo nas politična prepričanja, a vse bolj se mladi združujemo, ker iščemo izhode v političnih rešitvah. Vidimo, da individualne rešitve ne delujejo: lahko se še tako trudiš, pa ne dobiš redne zaposlitve. Tudi jaz se, npr., preživljam s honorarnimi deli.
Vi torej želite spremeniti svet z demokratičnim socializmom. Kaj se vam zdaj zdi najhuje?
Pomanjkanje kakršnekoli perspektive v obstoječem sistemu! Vsi čutimo, da smo razdedinjeni otroci srednjega sloja: naši starši so še uživali redno zaposlitev, si priskrbeli stanovanje, ustvarili družine, pričakujejo pokojnine, mladi nimamo pred seboj nič od tega. Vidimo samo, da Evropa vse bolj tone v krizo, v Sloveniji je stanje slabše, vrstniki se izseljujejo iz države ali pa se tridesetletniki! morajo vračati na podeželje k staršem, ker ne morejo preživeti, čeprav bi morali biti samostojni. To zbuja revolt.
Velik? Če bi protestirali upokojenci z roko v roki z mladimi, bi koga pa le moralo malo bolj pretresti.
Ne bi rekel, da se revolucija ni zgodila, ves čas se po tihem dogajajo spremembe. Spomnite se: v 19. stoletju je bilo delavstvo popolnoma brez pravic, izkoriščano do konca, otroci so garali v rudnikih. To je vodilo v množično delavsko gibanje in predvsem po 2. svetovni vojni si je to izborilo pravice, socialno državo. Zadnjih dvajset let je to gibanje propadlo, bilo poraženo. Od takrat nam z vsako reformo, ki jo sprejmejo različne vlade, ukinjajo pravice: vse manj jih imamo, vse bolj smo pahnjeni v osrčje brezposelnih. Ljudje čutijo, da s temi reformami drsimo nazaj v okruten kapitalizem 19. stoletja – poglejte delovanje Reagana, Thatcherjeve, opustošenje vzhodne Evrope ... Dogaja se kraja družbenega premoženja in dogaja se krčenje človekovih pravic. Te spremembe so podžgale množičen odpor, revolucijo pred dvema letoma. Ves svet – od Kaira, New Yorka do Španije in Slovenije – so zajeli množični protesti. Ljudje povsod po svetu so se razjezili, ker čutijo procese, ki razgrajujejo njihovo socialno varnost, dostojanstvo, prihodnost. A žal ni organizirane sile, ki bi iz protestov in vstaj naredila kaj več. Na protestih smo povedali, česa nočemo, zdaj je čas, da povemo, kaj hočemo!
Kako gledate mladi na ideološka prerekanja?
Pesek v oči. Obstoječe stranke izkoriščajo teme, kot je odnos do 2. svetovne vojne, za to, da prikrivajo popolno skladnost med njihovimi programi.

Pa niste mladi sposobni povezovanja? Da bi se povezali »levi in desni«, si na simbolični ravni podali roke in tako presegli zgodovino, s katero se manipulira?
Povezovanje je nujno. Eno izmed glavnih gesel protestov je bilo, da gre za boj 99 odstotkov proti 1 odstotku. Treba je najti stične točke izkoriščanih 99 odstotkov.
Bi s podmladkom SDS lahko sedli za mizo in se odločili, da je dovolj ideologije, da je treba zgraditi državo, kot si jo želimo?
S podmladkom SDS bi bilo to težko, saj oni podpirajo privatizacijo, varčevalne ukrepe. Mi pa želimo vzpostaviti ekonomsko in socialno levico, ki gre jasno proti takim politikam in ima ambicije preseči kapitalizem. To pomeni usmeritev v čim večje opolnomočenje ljudi: da v podjetjih zaposleni postanejo upravitelji, da se oblikuje neposredna demokracija v lokalnih skupnostih. Da so ljudje odgovorni in imajo nadzor. Ne, ne zagovarjamo avtoritarnega socializma naše nekdanje države, zagovarjamo demokratični, sodoben socializem. Naša maksima je, da socializem obstoječih pravic ne sme zmanjševati ali ukinjati, kvečjemu jih širiti.
Kje torej mislite, da je rešitev, in kako do nje?

Treba je obrniti perspektivo. Če govorim o gospodarstvu, ima Slovenija ta hip samo dve možni poti: eno nam priporočajo parlamentarne stranke, to je, da poslušamo priporočila EU in posežemo v javni sektor, v socialo in v plače zato, da bi postali zanimivi za zasebne investitorje in bi na ta način ustvarjali delovna mesta. To pot so ubrale mnoge države, poglejmo le Grčijo in baltske države, ki so tipični primerki tega eksperimenta – ta pot pomeni uničevanje in drastično zmanjševanje življenjskega standarda. To pot za Slovenijo odločno zavračamo. Predlagamo drugo: Slovenija je zdaj s slabo banko odkupila od bank slabe terjatve. To so v veliki meri deleži v izčrpanih podjetjih, ki ne morejo odplačevati svojih dolgov. Predlagamo, da Slovenija te lastniške deleže izkoristi kot strateško priložnost. Zadnjih 20 let so menedžerji v zasebnih in stranke v državnih podjetjih s svojim mešetarjenjem spravili podjetja, ki jih zdaj rešuje država, na rob propada. Zato predlagamo, naj se država z zaposlenimi v podjetjih, ki jih je prevzela, dogovori za zadružniški način upravljanja, za upravljanje s strani zaposlenih. Zaposlenim je namreč veliko bolj kot politiki in menedžerjem v interesu dolgoročen in stabilen razvoj podjetij. Po drugi strani pa je to priložnost za veriženje podjetij, za povezovanje gospodarstva. Slovenija je nekoč imela zelo uspešna podjetja, recimo Iskro, ki je bila svetovni proizvajalec telefonov, a so po privatizaciji od nje ostala le mala, po vsej Sloveniji razdrobljena podjetja, ki zdaj proizvajajo poceni polizdelke. Ta podjetja je treba ponovno združiti, vzpostaviti verige, zbrati moči skupaj.



V kakšni državi si mladi želite živeti, v kakšnih razmerah?

Najmanj, kar pričakujemo: da ne bomo živeli slabše od naših staršev! Absurdno je, da smo kljub tehnološkemu in družbenemu razcvetu ter razvoju prva generacija po 2. svetovni vojni, ki bo živela slabše od svojih staršev. Želimo socialne pravice, želimo varnost, želimo imeti možnost, da si z lastnim delom ustvarimo dom, družino.
Kaj ste za to pripravljeni narediti?

Vse, ker nam kaj drugega v tej družbi ne preostane! Ljubi se nam spreminjati svet – zaradi sebe in naših otrok!
»Najmanj, kar pričakujemo: da ne bomo živeli slabše od naših staršev! manj

Ljudje ogledov 516 dodan 14. 07. 2014

Komentarji 0

če želiš komentirati, se

stalna povezava



Vpiši email osebe, ki ji želiš priporočiti ogled videa.


Za nadaljevanje se prijavi

Za prijavo uporabi Facebook

Facebook prijava

Za prijavo uporabi geslo

Samodejna prijava



pozabljeno geslo včlanitev