Martuljški slapovi, nov 2011

Lepe pozdrave iz lepega jesenskega (po temperaturah zimskega) izleta v Gozd Martuljek in slapove nad njim. Najprej sma se namenila po poti, ki poteka ob rekici, vendar sma po 20-ih minutah naletela na dobesedno nepremostljivo oviro. Hudourniški tok je poškodoval nekatera prečenja reke, tako da nisma mogla čez njo. Do tega je pripeljalo, ker na začetku poti nisma sledila smerokazu, ampak sma nadaljevala naravnost do reke in ob njej naprej. Zato tudi nisva vedela, da je ta pot zaprta. Pravtako nisva prebrala komentarje pohodnikov na ... več Lepe pozdrave iz lepega jesenskega (po temperaturah zimskega) izleta v Gozd Martuljek in slapove nad njim.

Najprej sma se namenila po poti, ki poteka ob rekici, vendar sma po 20-ih minutah naletela na dobesedno nepremostljivo oviro. Hudourniški tok je poškodoval nekatera prečenja reke, tako da nisma mogla čez njo. Do tega je pripeljalo, ker na začetku poti nisma sledila smerokazu, ampak sma nadaljevala naravnost do reke in ob njej naprej. Zato tudi nisva vedela, da je ta pot zaprta. Pravtako nisva prebrala komentarje pohodnikov na strani hribi.net, kjer sma našla izlet, ki so opozarjali na to, da je pot zaprta in nevarna. Kljub vsemu – konec dober, vse dobro in vesela sma da sma 'zašla', ker je seteska res lepa in sprehajanje po njej posebno doživetje.

Ko sma se znašla pred problemom v soteski, sma razmišljala: Edina pot bi bila po ozki zaledeneli deski brez ograje, to je preveliko tveganje... Ne vema, kaj bo še naprej. Lahko se sezujema in bosa prebrodima rečico (ni ravno globoka), toda ves led okoli... voda je ziher ledena... Poleg tega lahko da zmrzujema zastonj, ker je naprej po soteski spet neprehodno in boma morala po isti poti še nazaj. Prav tako naju je malo priganjala še ura. Zato sma se obrnila, šla nazaj do razpotja in nadaljevala po poti, ki poteka skozi gozd ter se tako povzpela po varni poti.

Pot do slapa 1 je bila rahlo zaledenela, ampak sma ga dosegla po manjšem obvozu. Podala sma se še do brunarice pri Ingotu. Do slapa 2 pa je bilo še pol ure do 45 min hoje, midva pa sma bila že (pre)pozna, zato sma se odpravila domov.
Slap 1 je impresiven. Pada približno 50 metrov globoko, nekako v treh stopnjah. Bučanje, poledenele skale, zaledeneli 'stranski' slapovi, odmaknjenost... Super doživetje.

Škoda da nisva nadaljevala do slapa 2, vendar sma po razmisleku ugotovila, da je tudi tista pot, ki je že po naravi strmejša in izpostavljena, verjetno poledenela in nevarna, najverjetneje neprehodna... Vsaj ne brez resnejše planinske opreme (čelade, kompleta za samovarovanje, rokavice za oprijemanje klinov in jeklenic, mogoče derez za prečenje poledenelih polic...). Se bo poleti potrebno v te kraje vrniti še enkrat.


Konec koncev razburljiv izlet.

Glasba v videu: Richard Clayderman - I Giardini di Marzo (Album: Quel Gran Genio del mio Amico)

Videi drugih izletov na moji strani.
Slike iz izleta nimam, slike drugih izletov in potovanj pa se nahajajo na www.mojalbum.com/borisbruderman.

Moj YouTube Channel.

Hvala za ogled.
Lep pozdrav! manj

Narava ogledov 553 dodan 19. 12. 2011

Komentarji 0

če želiš komentirati, se


stalna povezava



koda s predvajalnikom



Vpiši email osebe, ki ji želiš priporočiti ogled videa.


Za nadaljevanje se prijavi

Za prijavo uporabi Facebook

Facebook prijava

Za prijavo uporabi geslo

Samodejna prijava



pozabljeno geslo včlanitev