kategorije

Monaška ruleta

Monte Carlo, več kot reli. Drseči januarski asfalt, vrtoglave hitrosti in razvpiti prelaz Col de Turini. Lahko samo omenite »monaško ruleto«, pa bo vse, ki jim količkaj diši bencin, od dirkačev prek mehanikov do navijačev, prijetno zaščemelo. V Mednarodni avtomobilistični zvezi (FIA) že vedo, zakaj razvpiti reli Monte Carlo že pregovorno postavijo na začetek sezone svetovnega prvenstva – in to sredi najtrše zime, kmalu po začetku koledarskega leta! Nekaj mističnega, nekaj nadnaravnega, nekaj razvpitega se lepi na Monte Carlo, da dirkači s ... več Monte Carlo, več kot reli. Drseči januarski asfalt, vrtoglave hitrosti in razvpiti prelaz Col de Turini. Lahko samo omenite »monaško ruleto«, pa bo vse, ki jim količkaj diši bencin, od dirkačev prek mehanikov do navijačev, prijetno zaščemelo. V Mednarodni avtomobilistični zvezi (FIA) že vedo, zakaj razvpiti reli Monte Carlo že pregovorno postavijo na začetek sezone svetovnega prvenstva – in to sredi najtrše zime, kmalu po začetku koledarskega leta! Nekaj mističnega, nekaj nadnaravnega, nekaj razvpitega se lepi na Monte Carlo, da dirkači s takšnim žarom, (straho)spoštovanjem in čustvenim nabojem govorijo o njem. Po eni strani se vsi neizmerno veselijo januarja, ki si ga brez bencinskega izziva v kneževini ni mogoče zamisliti, po drugi se ga bojijo. Gre za najbolj nepredvidljivo preizkušnjo v elitnem koledarju, ki od voznikov zahteva vsestranskost, iznajdljivost, zbranost, prilagodljivost in pogum. Čeprav gre za enega redkih asfaltnih relijev v prvenstvu, pa ga snežne zaplate in ledene plošče, vrtoglave hitrosti, spreminjajoče se razmere in številne pasti uvrščajo povsem na vrh po težavnosti. Na njem so padli že mnogi šampioni, a mnogi so na njem tudi dobili status nesmrtnih, saj je od njih zahteval popolnost. Monte Carlo je več kot reli. Po priljubljenosti seveda ne dosega statusa tamkajšnje dirke formule 1, toda v svetovnem prvenstvu v reliju prestižnejšega dogodka ni. Pravljica epskih razsežnosti se je začela pred debelim stoletjem, davnega leta 1911. Zamisel se je porodila še dve leti prej z željo povezati večje število evropskih središč s centrom v Monaku. Na krstni izvedbi so se dirkalniki proti kneževini podali iz Pariza, Bruslja, Ženeve, Dunaja in Berlina, ciljno črto jih je ugledalo 16, najhitreje – s povprečno hitrostjo 30 kilometrov na uro – Julius Beutler, ki je moral prevoziti 1700 kilometrov iz Berlina. Zmago so mu kazensko odvzeli, ker se ni udeležil slavnostnega sprevoda udeležencev, in jo dodelili avtomobilskemu prodajalcu Henryju Rougierju.

Vir - delo.si manj

Avto ogledov 131 dodan 26. 01. 2019

Komentarji 0

če želiš komentirati, se

stalna povezava



Vpiši email osebe, ki ji želiš priporočiti ogled videa.


Za nadaljevanje se prijavi

Za prijavo uporabi Facebook

Facebook prijava

Za prijavo uporabi geslo

Samodejna prijava



pozabljeno geslo včlanitev