kategorije

Pravilna varnostna razdalja

Vožnja na prekratki varnostni razdalji statistično predstavlja enega najbolj pogostih vzrokov prometnih nesreč. Največkrat je ta vzrok povezan tudi s prehitro vožnjo. Velika večina voznikov vozi preblizu zaradi nepoznavanja dolžine zaustavitvene poti, ki jo njihovo vozilo pri zavijanju glede na hitrost in stanje vozišča opravi, del voznikov napačno meni, da s krajšo varnostno razdaljo povečajo propustnost ceste in da bodo tako hitreje na cilju, nekateri pa poskušajo z agresivnim »prilepljanjem« na zadek predhodnega vozila tega spraviti iz ... več Vožnja na prekratki varnostni razdalji statistično predstavlja enega najbolj pogostih vzrokov prometnih nesreč. Največkrat je ta vzrok povezan tudi s prehitro vožnjo. Velika večina voznikov vozi preblizu zaradi nepoznavanja dolžine zaustavitvene poti, ki jo njihovo vozilo pri zavijanju glede na hitrost in stanje vozišča opravi, del voznikov napačno meni, da s krajšo varnostno razdaljo povečajo propustnost ceste in da bodo tako hitreje na cilju, nekateri pa poskušajo z agresivnim »prilepljanjem« na zadek predhodnega vozila tega spraviti iz prehitevalnega na vozni pas.

Definicija varnostne razdalje izhaja iz 29. člena Zakona o varnosti cestnega prometa in se glasi: »Voznik, ki vozi za drugim vozilom po istem prometnem pasu, mora voziti za njim na razdalji, ki ni manjša od razdalje, ki jo pri hitrosti, s kakršno vozi, prevozi v dveh sekundah (varnostna razdalja). Poleg tega velja tudi, da mora varnostna razdalja ne glede na vozne razmere omogočati, da lahko voznik zmanjša hitrost ali ustavi in s tem prepreči trčenje, če voznik, ki vozi pred njim, zmanjša hitrost ali ustavi. Omenjeni zakon določa tudi minimalno varnostno razdaljo, kadar se ob dobrih prometnih razmerah oblikuje kolona, ki vozi z zmanjšano hitrostjo. V takšnem primeru se lahko varnostna razdalja zmanjša, vendar ne sme biti manjša od razdalje, ki jo vozilo pri hitrosti, s kakršno vozi, prevozi v eni sekundi.

Izhajajoč iz zgoraj zapisanega pravila in upoštevaje še druga načela varne vožnje, predvsem pomen in namen voznega in prehitevalnega pasu, velja, da mora voznik med vožnjo po avtocesti ali hitri cesti zaradi velike hitrosti še bolj kot na drugih cestah paziti na varnostno razdaljo. To je razdalja od vozila, ki vozi pred nami po istem prometnem pasu, ki nam omogoča, da lahko varno zmanjšamo hitrost ali celo ustavimo, če to stori voznik pred nami, in ki omogoči vozniku, ki nas je prehitel, da se pred našim vozilom varno vrne na vozni pas. Varnostna razdalja v normalnih okoliščinah ne sme biti manjša od razdalje, ki jo pri hitrosti, s katero vozimo, prevozimo v dveh sekundah (če upoštevamo hitrost 100 km/h, je varnostna razdalja vsaj 54 metrov, pri hitrosti 130 km/h pa znaša minimalno 72 metrov).

Varnostna razdalja, kot obveza voznikov, je torej splošno predpisana v Zakonu o varnosti cestnega prometa, upravljavec ceste pa lahko dodatno predpiše, da se vozi s predpisano varnostno razdaljo, kadar oceni, da je to ustrezno oziroma primerno. Tako je ob avtocestah vzpostavljena dodatno signalizacijo s predpisano (zahtevano) varnostno razdaljo v območju predorov, ali na odsekih, kjer so se pokazale druge motnje v prometu, pri čemer je postavljen prometni znak »najmanjša razdalja med vozili« znak II-25. Znaki podajo razdaljo. Najbolj poznane postavitve v zvezi z zahtevano varnostno razdaljo so na odsekih avtocest in hitrih cest, kjer so prisotni predori (stojijo znaki obvezna varnostna razdalja 50 metrov).

Glede na navedene okoliščine je bilo med Ministrstvom za promet, Ministrstvom za notranje zadeve in DARS d.d. dogovorjeno, da se pristopi k realizaciji aktivnosti, ki bi lahko na tem področju izboljšala stanje v voznih navadah uporabnikov avtocest in hitrih cest ter posledično prispevale k izboljšanju stanja prometne varnosti. Želeli smo izvesti dodatne aktivnost, ki bi po naši oceni lahko ugodno vplivale predvsem na vozne navade voznikov, kar v nadaljevanju prispeva k varnejšemu prometu. Iskali smo rešitve na vprašanja:
•»kako povečati varnostno razdaljo?« in
•»kakšni naj bi bili ukrepi, da bi uporabniki med vožnjo bolj upoštevali varnostno razdaljo?«
Ker so na tem področju v tujini izvedli mnogo različnih ukrepov, smo rešitev našli pri naših severnih sosedih, Avstrijcih. Odločili smo se za sekundno metodo ali pravilo dveh sekund, ki ga uporabljamo tako, da ob robu vozišča izberemo neki predmet oz. orientacijsko točko (na primer postavljen prometni znak, cestni smernik, ipd.). Ko pred nami vozeče vozilo z zadnjim delom vozila prevozi to točko, začnemo šteti v sekundnem taktu: »enaindvajset, dvaindvajset«. Če isto mesto s sprednjim delom vozila prevozimo ob izteku štetja dveh sekund, imamo ustrezno varnostno razdaljo, če ga prevozimo prej, je naša varnostna razdalja premajhna.

Na avtocestnem omrežju v upravljanju DARS d.d. smo za zdaj izvedli pet testnih polj samonadzora varnostne razdalje, in sicer:

•A 1, odsek Razdrto – Postojna na primorski avtocesti,
•A 1, odsek Vransko – Šentrupert na štajerski avtocesti,
•A 2, Čatež – Drnovo na dolenjski avtocesti,
•A 2, Podtabor – Kranj zahod na gorenjski avtocesti,
•A 1, priključek Maribor vzhod – razcep Dragučova na mariborski vzhodni avtocestni obvoznici. DARS d.d. je testna polja za samonadzor vzpostavil po 68. členu Zakona o javnih cestah, kar pomeni, da gre za obvestila, za katera ni predpisana prometna signalizacija. manj

Znanje ogledov 719 dodan 06. 08. 2011

Komentarji 1

če želiš komentirati, se
jacko
9 let nazaj

vedno več je takih bedakov, ki ti vozijo za ritjo!



stalna povezava



koda s predvajalnikom



Vpiši email osebe, ki ji želiš priporočiti ogled videa.


Za nadaljevanje se prijavi

Za prijavo uporabi Facebook

Facebook prijava

Za prijavo uporabi geslo

Samodejna prijava



pozabljeno geslo včlanitev